Preskoči na glavno vsebino

THE OTAKU MURDERER

Od jeseni 1988 do junija 1989, so mirno mesto Saitama Prefecture pretresli štirje ggrozljivi umori. Žrtve so bile majhne punčke, nobena od njih ni bila starejša od sedem let, vse so bile umorjene na grozovit način ter vse so naj bi umoril mlad moški, po imenu Miyazaki Tsutomu.

Miyazaki je bil rojen v uspešni družini, v kateri se je počutil odtujeno. Že v otroštvu naj bi večkrat napadel mati in starejšo sestro. Edina oseba, ki ga je razumela, je bila njegova babica, Po njeni smrti je postal še bolj težaven.

Glede na pričanje njegove družine, naj bi Miyazaki po smrti dekleta pojedel dej njenega pepela. S tem je poskušal ohraniti nekaj relativnega v sebi. Ko je čas tekel naprej, so  Miyazakove potrebe, ki so temeljijle na otroški pornografiji in izolaciji, privrele na dan.

Med njegovim sojenjem, je Miyazaki osnoval alter ego. Poimenoval ga je Rat Man in ta je povzročil, da je zasledoval mlada dekleta in jih kasneje ubil. Govoril je o tej podobi in jo tudi narisal ampak karkoli je Miyazaka privedlo, da je zagrešil grozovite zločine, še kar potrebuje pojasnilo.

Njegova prva žrtev je bila štiriletna Konno Mari, katero je zvabil v svoj avto. Po umoru, je seksualno zlorabil njeno telo, in po kratkotrajni razgradnji njenega telesa, je v svoji peči zažgal njene kosti. Obdržal je njene dlani in stopala, ostale ostanke pa poslal njeni družini razglednico z grozljivim sporočilom: "Mari. Upepeljena. Kosti. Preiskava."

Druga žrtev je bila sedemletna Yoshizawa Masami, katera je bila umorjena na istem kraju in na isti zločin kot Mari. Miyazaki je vzel njena oblačila kot trofejo.

Namba Erika je bila njegova tretja žrtev, ki je bila stara štiri leta in je bila prisiljena iti v Miyazakov avto. Posnel je njene slike, ko je bila še živa, tik pred umorom. Tudi pri tem primeru s seboj vzel oblačila. Erikina družina je prejela razglednico polepljeno s črkami, izrezanih iz časopisa. Pisalo je: "Erika. Hladna. Kašelj. Grlo. Smrt."

Miyazakova četrta in zadnja žrtev je bila petletna Nomoto Ayako. Tokrat je po umoru domov vzel truplo, ki ga je seksualno izrabljal, snemal in fotografiral. Sčasoma je Miyazaki truplo odvrgel na pokopališče, glavo pa nekaj metrov stran. Obdržal je njene dlani in jih pojedel. Nekaj tednov kasneje, po strašljivem odkritju, je odnesel glavo in truplo nazaj domov, kjer ju je pospravil v omaro.

Miyazakija so dobili, ko je poskušal zvabiti še eno mlado dekle. Na srečo je dekletin oče posredoval in onemogočil, da bi jo Miyazaki ubil. Miyazaki je pobegnil ampak ko se je vrnil do avta so ga prijeli.

Preiskava njegovega bungalova je pripeljala do odkritja človeških ostankov, posnetkov in oblačil žrtev. Odkrili so tudi, da je imel obsežno zbirko animiranih filmov, otroške pornografije in razparajočih filmov, kateri so privedli do imena Otaku Murder. Na japonskem, beseda "otaku" nanaša na osebo, ki je tako obsedena z animiranimi filmi in stripi, da zgubi stik z realnostjo in družbo.

Skozi njegovo prijetje, sojenje in usmrtitev z obešanjem, je Miyazaki ostal miren ter brezbrižen. Tudi po njegovih besedih, je pisal dopisniku o umorih ter dejal: "Nič kaj ni povedati o njih.  Sem srečen, ko razmišljam, da sem naredil dobro dejanje." Njegov oče je storil samomor, ko je izvedel za sinova dejanja. Po očetovemu samomoru, se je Miyazaki počutil sveže.

20 let po zakonitem prerekanju, je bil Miyazaki končno usmrčen z obešanjem. Malo pred njegovo usmrtitvijo, leta 2008, je sodišče določilo psihologa, Hasegawa Hirokazu, ki je posredoval Miyazakove zadnje besede. In te besede so bile: "Prosim povejte svetu, da sem bil dober človek."

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Metod Trobec

Long time, no see :D Pozdravljeni/pozdravljene, spoštovani/spoštovane bralci/bralke mojega bloga o serijskih morilcih. Dolgo se nismo srečali, ampak sedaj resnično obljubim, da bom poskušala objavljati vsakodnevno. Včeraj sem se spomnila na Silva Pluta in tako obudila današnjo temo, ki je.... o naših serijskih morilcih. Še posebno me zanima, kdo je s tem začel, in kateri je bil zadnji. Mislite, da imamo kakšnega, ki še ni bil prijet in še ubija? Ali pa se je samo izmuznil in mogoče celo bere ta članek? METOD TROBEC (1948-2006) To je oseba, ki je zaslužna za to, da smo tudi v Sloveniji izkusili strah, trepetanje in čudenje pred grozovitimi dogodki. Nekatere je ta oseba tudi fascinirala na nek način, saj je zelo zanimivo dejstvo, da je Metod uradno začetnik serijskih morilcev v naši mali miroljubni državici. Kot vsi ostali, je tudi Metod povzročal težave že pri mladih letih. Po podatkih naj bi zažgal sosedov hlev, ukradel moped, trpinčil živali. Vendar to se ne more primerjati z do...

Silvo Plut

V celi Sloveniji imamo na žalost/srečo samo 2 znana serijska morilca, Metoda Trobca (tema v prejšnji objavi) ter Silvo Plut. Ko pomislim na Silva Pluta se spomnim otroških let, ko sem pred televizijo čakala poročila, da sem lahko slišala zadnje novice o njem. Že takrat me je to precej zanimalo. Takrat se mi Silvo Plut ni zdel slab človek, želela sem, da ga ne bi nikoli prijeli, in da bi prišel k nam domov se skrit. Seveda bi mu jaz pomagala in skrbela, da bi imel vsega dovolj ter da ga policija ne bi našla. Nisem niti pomislila na to, da bi mi kaj hudega storil. (Če kdo pozna kakšnega serijskega morilca, omembe vrednega, naj zapiše pod komentar in bom raziskala področje!) SILVO PLUT (1968-2007) Njegova pot serijskega morilca se je začela, ko je leta 1990 umoril sošolko in sovaščanko Marjanco Matjašič. Njeno truplo je iznakazil in pobegnil. Policija ga je kmalu dobila. Silvo je umor priznal, vendar ni obžaloval svojega dejanja. Edina stvar, ki pa jo je obžaloval pa je bila...

Začnimo od začetka

SERIJSKI MORILCI Da se predstavim; sem 18-letno dekle iz Slovenije (očitno). Obiskujem zdravstveno šolo, kar zelooooo obžalujem. Rada imam avtomobile in glasbo. Fascinirajo me serijski morilci. Nekaterim se ta izjava zdi čudna in mislijo, da sem malo trčena. O tem ne bomo razpravljali --> nisem trčena! In tudi nimam nagona k ubijanju, zato vas naj ne bo strah haha. Ali pač?  Meni se zdi, da tega bloga ne bo videla niti ena oseba. zato mi je nekako vseeno kaj in kako pišem. Pisala pa bom o serijskih morilcih; njihovo razmišljanje, njihove pokole in nekaj razvpitih bom tudi opisala. Mislim, da blog s takšno temo v slovenščini še ne obstaja, zato ga tudi pišem. Je pa res, da ga pišem bolj zaradi sebe (kako sebično), ker imam težnjo, da bi poznala večino serijskih morilcev in vedela njihove podrobnosti. Pa tudi, kdo bi se hotel pogovarjati o takšnih stvareh? Zato jih raje kot  da jih govorim nekemu znancu, pišem tukaj. Želim vam (če sploh kdo to bere) lepo branje...